Prvič sem bila v Rimu leta 2023. Takrat sem prvič stala pred Kolosejem in bila popolnoma osupla. Raziskali smo ga tudi od znotraj in pomislila sem, da ima to mesto nekaj, česar še dolgo ne bom spravila iz glave. In imela sem prav. Takoj mi je bilo jasno, da se bom vrnila – in letos mi je končno uspelo.
Tokrat smo se celotnega vikenda lotili drugače. Brez hitenja od znamenitosti do znamenitosti, brez seznama »to moramo videti«, kar tako … sproščeno. Letalske vozovnice, nahrbtniki, soba v središču in želja, da bi uživali v mestu takšnem, kot v resnici je. In Rim nam je vse to bogato povrnil.
Obožujem film Gladiator, in čeprav ga niso snemali prav v Rimu, to mesto nanj spominja na vsakem koraku. Ti kamni, ti oboki, ti pogledi v daljavo … človek pričakuje, da bo vsak hip zaslišal množice v areni (potem pa sliši le skuter in nekoga, ki si prepeva v sosednji ulici – a tudi to ima svoj čar).
In hrana? To so bila res prava nebesa. Poskusila sem Saltimbocco alla Romana – v prevodu »skoči v usta« – in moram reči, da je to z veseljem storila. Mehko meso, pršut, žajbelj, malo belega vina … preprosto in božansko.
Nato je prišel na vrsto tiramisu iz Two Sizes. Če ga poznaš, veš. Če ga ne, pojdi tja. Pika.
In sladoled iz Frigidaria? Takšen, zaradi katerega se moraš vrniti še enkrat, »samo malo mimo«, potem pa seveda spet pristaneš tam.
A najmočnejša doživetja so prišla, ko sem imela široko odprte oči – ulični umetniki, slikarji, glasbeniki, plesalci… Vsi ustvarjajo v sedanjem trenutku in človeka to povsem pritegne. Prav to je energija, ki mi vedno da nov zagon. Opazovanje ljudi, svetlobe, strukture hiš, barv polken – vse to v meni požene kolesje in čutim, da se rojevajo nove slike.
To je bil vikend brez načrtov, a z velikim učinkom.
Odhajam z glavo, polno zamisli, srcem, polnim miru, in nasmehom, ki mi je ostal tudi po pristanku doma.
Hvala, ker ste ta rimski dnevnik prebrali do konca. Prilagam fotografije – morda tudi vas spomnijo, da je včasih dovolj že malo. Kratek vikend, veliko mesto in odprt um.
Arrivederci, bambíni!
»Rim ti nikoli ne pokaže vsega. Vedno pa ti pokaže tisto, kar prav takrat potrebuješ.«











