Slika VIDIM je našla svoj dom. In njena zgodba se nadaljuje.

Nekatere slike nastanejo v nekaj dneh. Potem pa so tu slike, ki v sebi nosijo veliko več kot le plasti barv. Nosijo čustva, pogum, dvome, vero in del življenja svojega avtorja.

Prav takšna je bila zame slika VIDIM.

Danes že ima svoj novi dom. In čeprav je zame vsako slovo od slike nekaj posebnega, tokrat čutim predvsem neizmerno hvaležnost. Ne le zato, ker je našla svojega lastnika, ampak predvsem zato, ker je našla pravo lastnico.

Ko začnete dvomiti vase

Vsakdo vidi dokončano sliko. Le malokdo pa ve, kaj je bilo pred njenim nastankom.

Slika VIDIM je začela nastajati v obdobju, ko so do mene začela prihajati mnenja, ki jih ni lahko slišati.

»Saj ne znaš slikati.«

»Kaj se pravzaprav greš?«

To so bile besede, ki človeka lahko za trenutek ustavijo. Čeprav se skušate pretvarjati, da se vas ne tičejo, ostanejo nekje v vas. Za trenutek začnete dvomiti. Razmišljati, ali morda nimajo prav.

A prav takrat sem spoznala nekaj pomembnega.

Ne morem ustvarjati po tem, kar mislijo drugi. Ustvarjam lahko le po tem, kar čutim sama.

In namesto da bi odložila čopič, sem ga prijela še trdneje.

Prav takrat je začela nastajati slika VIDIM.

Cena ni le številka

S to sliko je povezano še nekaj.

Ko sem določila njeno ceno, mi je veliko ljudi reklo, da je previsoka. Da se za takšno ceno nikoli ne bo prodala. Da bi jo morala znižati.

A sama sem vedela, zakaj je prav takšna.

Cena slike zame nikoli ne pomeni le platna in barv.

V njej je čas, preživet ob slikarskem stojalu. Ročno delo. Leta izkušenj. Nenehno izobraževanje. Ure razmišljanja o kompoziciji. Zgodba, ki jo vnašam v sliko. Čustva, ki nastajajo z vsako potezo čopiča. In tudi pogum, da stojim za tem, kar ustvarjam.

Zato svoje cene nisem znižala.

Ne iz trme.

Temveč iz spoštovanja do lastnega dela.

Slike nisem želela prodati ceneje le zato, da bi se prodala hitreje. Želela sem, da najde človeka, ki bo v njej videl njeno pravo vrednost.

In prav to se je zgodilo.

To ni le slika oči

Mnogi na njej najprej opazijo oči.

Sama pa v njej vidim veliko več.

Vidim pogum za nadaljevanje tudi takrat, ko nekdo dvomi o vas.

Vidim opomnik, da smo pogosto sami sebi največji kritiki.

Vidim dokaz, da človek nikoli ne bi smel nehati početi tega, kar ljubi, le zato, ker nekdo drug v to ne verjame.

In prav zato mi ta slika toliko pomeni.

Vsaka slika najde svojega človeka

Pogosto izrečem en stavek.

Vsaka slika najde svojega lastnika. Potrebuje le čas.

Nikoli nisem ustvarjala zato, da bi slike čim hitreje izginile iz ateljeja. Ustvarjam zato, da bi našle dom tam, kamor zares sodijo.

Neizmerno sem hvaležna, da slika VIDIM danes pripada prav lastnici, ki jo ima.

Od prvega trenutka sem čutila, da v njej ne vidi le lepe slike za svoj prostor. Začutila je njeno energijo, njeno moč in vse, kar izžareva.

In prav takšnega človeka sem si želela zanjo.

Kajti zgodba slike se ne konča v trenutku, ko zapusti moj atelje.

Prav takrat se začne njeno novo življenje.

In ne bi mogla biti srečnejša, da ga začenja prav tam, kjer je.

Hvala

Hvala vsem, ki podpirate moje ustvarjanje.

Hvala vsem, ki verjamete, da umetnost ni le okras na steni, temveč način, kako predati čustvo, zgodbo ali misel.

In hvala tudi tistim, ki so mi govorili, da ne bo šlo.

Morda je prav zaradi teh besed nastala slika, ki danes visi pri svoji novi lastnici.

Če bi takrat verjela besedam drugih, ne bi nikoli nastala.