V ateljeju je te dni živahno. Povsod platna, miza polna barv, glava polna zamisli. Do razstave je le še deset dni in čutim tisto prijetno mešanico vznemirjenja in veselja.
Poletje z otroki pomeni, da so moji dnevi malce podobni slikam – polni kontrastov. Zjutraj čopiči in barve, popoldne izleti, igrišča in sladoled. Včasih si rečem, da je ta zadnja faza priprav kot maraton z občasnimi sprinti – a tisti trenutek, ko vse slike visijo na svojem mestu, je vedno vreden truda.
Zdaj me čaka nekaj intenzivnih dni – nekatere slike že čakajo na pakiranje, druge še na zadnje detajle. Toda z vsakim dnem sem bližje cilju in že komaj čakam, da se 10. avgusta odprejo vrata na odprtje razstave v Všeradicah.
🤎 Zelo bom vesela, če pridete – bo barvito, osebno in povsem iz srca.




