Abstraktna slika: Preobrazba

Slike Preobrazba nisem začela z jasno vizijo. Pravzaprav je bila to slika, ki mi sploh ni uspela. Nekaj na njej mi ni ustrezalo – kompozicija, barve, energija. Zato sem jo odložila. Nisem pa je zavrgla. Čez nekaj časa sem se vrnila k njej, jo vzela v roke, preslikala in začela znova. Tokrat brez načrta, le s tem, kar sem čutila.

Ta proces je bil zelo simboličen. Ob njem sem se zavedala, da natanko tako poteka tudi v življenju – nekaj starega izgubi smisel, nekaj časa se vrtiš v krogu in ne veš, kam naprej, a na koncu vzameš stvari v svoje roke in jih preoblikuješ. Morda ni brezhibno, morda ni popolno. A je tvoje.

Barve sem izbirala intuitivno – turkizno kot tok notranje moči in miru, bakreno kot ukoreninjenost in prizemljenost, belo pa kot opomnik, da je lahko tudi tisto, kar se je zdelo napaka, del poti. Šrafure in teksture so kot plasti čustev, ki jih na prvi pogled ne vidimo, a oblikujejo to, kar si.

»Včasih moraš pustiti, da staro povsem izgine, da lahko postaneš to, kar že dolgo si.«